Pihala

Flavta

Flavta je pihalni instrument. Razvila se je iz preprostih piščali. Arheološke izkopanine pričajo, da so jih uporabljali že v prazgodovini. Skozi tisočletja se je spreminjala. Dobivala je nove oblike in imena. Tako se je iz preproste pastirske piščali razvila v sodoben instrument, narejen iz plemenitih kovin  srebra, zlata ali platine. Svoje ime je dobila iz staroprovansalske besede "flaut". V 14. stol. je v zapisih prvi omenjena prečna flavta "flavto traverso". Za 18. stol. lahko rečemo, da je zlata doba flavte. V baroku se je uveljavila kot solistični in orkestrski inštrument.. Veliki glasbeni ustvarjalci te dobe (J. S. Bach, Händel, Telemann) so dali flavti zelo pomembno literaturo. V 19. stol. so se zgodile bistvene spremembe v konstrukciji flavte s sistemom zaklopk, ki ga je leta 1832 uvedel Theobald Boehm (1794-1881). Temu velikemu flavtistu in genialnemu izdelovalcu flavt gre zasluga za današnjo obliko flavte z zaklopkami. Flavta je zaradi specifičnega tona in izjemnih tehniških zmogljivosti priljubljen solistični in orkestrski inštrument. Družino flavt sestavljajo: piccolo, flavta, alt flavta, bas flavta, kontrabas flavta, subkontrabas flavta in flavta d`amore. Preberi več

Kljunasta flavta

Začetek kljunaste flavte (ital. flauto dolce, fr. flute a bec, angl. recorder, nem. Blockflöte, Schnabelflöte) sega dale v zgodovino in je bila v rabi že pri primitivnih ljudstvih. V Evropi naj bi se pojavila v 11. stoletju (Francija). Z razvojem se je tehnično izpopolnila in uveljavila kot solistični in ansambelski inštrument v obdobjih od srednjega veka do baročne dobe. Ponovno se je uveljavila v novejšem času kot koncertni inštrument za izvajanje stare in sodobne glasbe. Pomembno vlogo dobiva tudi pri glasbeni vzgoji mladine. Družino kljunastih flavt sestavljajo sopranino, sopran, alt, tenor, bas in veliki bas. Preberi več

Klarinet

Tudi klarinet ima svoj zgodovinski razvoj, ki pa ni vezan na pastirsko življenje, na lov, vojno in ples, kot so nanje vezani flavta, oboa, trobenta in tolkala. Med orkestrskimi inštrumenti je najmlajši in ima najbolj izvirno zgradbo. Klarinet (it. clarinetto) je pihalo z enojnim jezi kom in cilindri no cevjo. Izumil ga je leta 1700 Chr. Denner iz Nürnberga, tako da je prvotnemu chalumeaju dodal luknjico za prepihovanje in nekaj luknjic za nižje tone. Ker je inštrument nadomestil tedaj že opuš eno vlogo visoke trobente (clarino), je od tod prevzel ime. Leta 1884 je klarinet prevzel Böhmov sistem zaklopk. V orkester sta ga uvedla J. Ph. Rameau v Franciji in J. Stamitz v Nem iji. Družino klarinetov sestavljajo sopranino As, sopranino Es, klarinet B, klarinet A, basetni rog F, altklarinet Es, basklarinet B, kontrabas klarinet B in oktokontrabas klarinet B. Preberi več

Saksofon

Saksofon je inštrument, nastal v obdobju visoke romantike (19.stol) in ni različek klarineta, kot nekateri zmotno mislijo. Adolf Sax, belgijski izdelovalec inštrumentov, ga je ustvaril kot povezavo med lesenimi pihali in kovinskimi trobili v pihalnem orkestru. Za razliko od klarineta, ki ima cilindrično cev, je njegova konusna, zato je tudi način ustvarjanja tona drugačen kot pri njem. Družino saksofonov sestavljajo: sopranino (Es), sopran (B), alt (Es), tenor (B), bariton (Es) in bas (B). Obstaja tudi nekaj primerkov kontrabas saksofona, vendar se v praksi izredno redko uporablja. Preberi več

Oboa

Oboa (franc. hautbois, angl. in nem. oboe) je lesen pihalni inštrument z dvojnim jezičkom (ustnikom). Predniki oboe so inštrumenti, zasnovani na principu dvojnega jezička in so že pri starih Grkih in Rimljanih veljali za najvažnejše pihalne inštrumente (aulos, tibia). V Evropi se je oboa pojavila okoli leta 1200, vendar je dobila svojo tipično obliko v sredini 17. stoletja. Mehanizem je bil takrat še zelo poenostavljen, tonski obseg pa je bil od c1 do d3. Današnjo obliko oboe poznamo od leta 1882 (izdelana v Parizu) in je kot takšna bila sprejeta po celem svetu (model "konzervatorij"). Današnji tonski obseg je od h do g3. V družino spadajo še angleški rog (f), oboa d`amore (a) in hekelfon (basovska oboa).Preberi več