Sedem in pol desetletij GŠVR

V prvih povojnih letih, ko se še niso zacelile rane vojne vihre, je kot odziv na trpljenje in štiriletni kulturni molk vzcvetela vroča želja ljudi po umetnosti. Unionska dvorana in dvorana Slovenske filharmonije sta bili vedno nabito polni in bilo je očitno, da je nujna tudi vzpostavitev možnosti glasbenega izobraževanja. Tako je v letu 1949 rajon IV Ljubljana Vič ustanovil Glasbeno šolo Ljubljana Vič - Rudnik. Ob prvi ravnateljici Mileni Štrukelj - Verbičevi se je zbrala peščica glasbeno izobraženih učiteljev, ki jih v njihovi vnemi po širjenju glasbene izobrazbe niso ovirali niti prostorske stiske, niti slabi instrumenti. že prvo leto se je vpisalo 132 učencev. Kasneje je to število naraslo vse do 720 in bi bilo še večje, če ne bi prostorske in druge okoliščine omejevale sicer velikega zanimanja.

V letih med 1959 in 1963 je šolo vodil Matija Tercelj, ki je med drugim vzgojil tudi znani klavirski trio Lorenz. V tem času se je dokončno oblikovala naravnanost šole v poučevanje pretežno klavirja in godalnih instrumentov, posledica česar je bila tudi živahna dejavnost na področju komorne in orkestrske igre. Tako je nastala tradicionalna usmeritev šole, od katere nikoli kasneje ni odstopila.

"Trio Lorenz, ki ga sestavljajao 3 bratje, Matija, Primož in Tomaž, so sinovi bančnega nameščenca in dobrega violonista, ki so se prvič vpisali v letu 1951 / 52 že pri sprejemnem izpitu pokazali odlične pogoje. Najmlajši Tomaž, se je priglasil za violino, najstarejši Matija je bil za violinskega začetnika že prestar, zato sem mu svetovala violončelo. Srednji Primož pa je izjavil, da bi bil rad dirigent - svetovala sem mu klavir. s tem sem dala podlago za formacijo klavirskega tria... po sedanjih dosežkih pod vodstvom tov. Tercelja lahko pričakujemo, da bo ta ansambel dosegel svetovni sloves." (Milena Verbičeva)

Med letoma 1963 in 1980 je šolo vodil Cvetko Budkovič. To je bil čas zlate dobe socializma ter številnih proslav in obletnic. šola se je trendu priključila in zelo intenzivno delovala na lokalni ravni. Komentirani nastopi, ki jih je začela uvajati že Milena Verbičeva, so se še bolj razvili. na ta način so mladi glasbeniki vrstnikom iz osnovnih šol odpirali svet glasbe s pravljicami in glasbenimi ugankami. veliko teh nastopov je posnela tudi RTV z besedilom, ki sa spisali naši tedanji učitelji. Primerno obeleženi pa so bili tudi jubileji slovenskih skladateljev - kot npr. Lucijana Marije Škrjanca in Pavla Šivica.

Največji problem šole, pomanjkanje primernih prostorov za delo, pa je ostajal nerešen že skoraj 36 let. Leta 1985 je bila ob pomoči III. samoprispevka in prispevka delavcev Glasbene šole Vič zgrajena ena najlepših in najbolj funkcionalnih šol v Sloveniji. Za uresničitev tega projekta ima brez dvoma bajveč zaslug tedanji ravnatelj Ljudomil Škabar. To je bil čas gradnje šole in žal tudi praznih strani v šolski kroniki.
Leta 1989 je vodstvo šole prevzela Janja Lovrenčič. Z velikimi napori, ki jih je vlagala v pridobitev sredstev, je dodobra opremila šolo. Že leta 1990 kupljeni koncertni Bösendorfer je najavil tudi nove zamisli pri razvoju šole... Pozornost je bila usmerjena  v izboljšave skoraj vsega -  pouka, videza, organiziranosti, uspešnosti šole... Šola je očitno zelo prerasla okvire in ambicije nekdanjega rajona IV.

Od leta 1999 vodi šolo sedanji ravnatelj Saša Potisk.
Šola se je v tem obdobju trdno zavezala tako tradiciji kot sprejemnju sodobnih ali če tako hočete modernih izzivov. Dejavnost šole je tako po obsegu, kot vrsti eksplodirala, vendar z izpričano zvestobo širokemu spektru vrednot in koreninam klasične glasbene umetnosti. Glasbena šola Ljubljana Vič - Rudnik danes o sebi rada razmišlja kot o avangardni šoli, ki ni ponosna zgolj na statistične kazalce, temveč predvsem na izbruh ustvarjalnosti in drznih idej, zaradi katerih je sprejeta kot odlična in izjemna inštitucija. Osvajali smo nagrade -  doma in v tujini, v svojih in akademskih kategorijah, gostovali smo po Španiji, Ameriki, Skandinaviji, Belgiji, Angliji etc., sodelovali s Svetovnimi pedagoškimi kongresi, evropskimi zvezami glasbenih šol in tekmovanj moravskimi. srbskimi, avstrijskimi in madžarskimi šolami, gostili in organizirali smo seminarje, mednarodne konference, tekmovanja, izdajali strokovne publikacije in notne zbirke, promovirali slovensko glasbo vedno in povsod, celo na Kubi; bistveno smo pripomogli pri razcvetu državnega tekmovanja in ustanovitvi strokovnih združenj v Sloveniji. 

Danes nas dobro poznajo - doma in po svetu. Ne samo zaradi naših sicer dobrih številk, ampak zaradi našega duha, ustvarjalnosti, iskrivosti in zavezanosti našemu poslanstvu. In na vse to smo ponosni.